Odgovornost do ljudi, narave in skupnosti.

Združujemo energijo mlade, znanje srednje in izkušnje starejše generacije.

Novice

Razvoj nekdanje smodnišnice in promet

Brane Golubovic 6 december 2015 Foto Aleš SenožetnikMALAfb

V razvoju občine in mesta Kamnik že zelo dolgo obstaja nekaj temeljnih dilem, ki so medsebojno soodvisne o čemur sem na sejah občinskega sveta velikokrat govoril in podajal vprašanja. Soodvisnost pomeni, da mora oblast imeti vseskozi v mislih celoto. Ko rešuje eno dilemo, mora gledati tudi na vse ostale. Ko se dela strategijo na področju turizma je potrebno imeti v mislih vse ostale strategije (kulturno, prometno, podjetniško, stanovanjska, športna, ipd.) in obratno.

Vse skupaj tvorijo vizijo razvoja občine in logične korake, ki jih je potrebno narediti po znani poti, da se pride do cilja. Osnova, da je lahko skupna strategija uresničljiva pa je poleg jasne finančne konstrukcije ter discipline pri njenem uresničevanju načrtovanje prostora. Brez tega ne gre, saj gre za neko vrsto sestavljanja sestavljanke, ko ima vsak kos svoje točno določeno mesto.

Zavedati se je potrebno, da je najmočnejše orodje vsake občine načrtovanje in upravljanje s prostorom, ki mora temelji že na prej omenjeni skuni jasni viziji in strategiji. Lahko bi rekli, da sta vizija in prostorsko načrtovanje podjetniška ideja in poslovni model razvoja vsake občine, s katerim se pridobivajo javna in zasebna investicijska sredstva. Je pa res, da se tovrstni procesi ne končajo čez noč, temveč se jih v enem mandatu začne, v drugem nadaljuje in šele tretji ali četrti dokonča. Gre torej za trajnostni razvoj, ko že danes mislimo na jutri, na potrebe razvoja mesta in občine ter njenih prebivalcev. Ravno zaradi tega se Občinski prostorski načrt (OPN) sprejema tako dolgo in v velikem delu tudi velja vrsto let.

Na seji občinskega sveta sem z vprašanji opozoril, da je eden od največjih izzivov za razvoj občine in širitev mesta ravno prestrukturiranje slabih 700.000 m2 obsežnega industrijskega območja smodnišnice, ki se mora po mojem mnenju razvijati v sozvočju s starim mestnim jedrom in Kamniškimi Alpami. Torej bi ga morali pretežno nameniti za turizem, rekreacijo in šport.

Sedaj je na občini, da najde skupni jezik z lastniki zemljišč in uresniči vizijo, ki si jo je sama zastavila. A zavedati se je potrebno, da ne glede kaj bo občina dovolila graditi na teh zemljiščih, mora imeti v mislih tudi prometne tokove, ki jih razvoj tako velikega območja prinese.

Če načrtuješ industrijsko ali turistično cono ob samem mestu moraš jasno načrtovati vsaj prometne rešitve. In ker je Cankarjeva že sedaj preobremenjena, čez mesto pa prometa ne moremo spustiti, je nujno potrebno poiskati novo cenovno ugodno rešitev. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč. A če imaš jasen načrt se to lahko uresniči v 10 letih postopoma. Druga možnost pa je, da vse prepustiš naključjem in počakaš, kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj.

Prometno rešitev je že leta 2007 predstavil arhitekt Tomaž Schlegl. Sam sem jo podpiral z manjšimi spremembami oziroma predlogi. Vsekakor pa sem vseskozi vztrajal, da se umesti v OPN. Na žalost se je pod novo oblastjo ideja izgubila.

Gre za idejo, o kateri bi bilo potrebno razpravljati, da se na trasi železniške proge (Graben – Muzejska ulica) izvede dvosmerno cestišče skupne širine 7 m, kar je primerljivo s širino Cankarjeve ceste. Sam sem predlagal razmislek o kombinaciji tirov in ceste. Za izgradnjo ceste ne bi bile potrebne nobene rušitve, saj so skoraj vse obstoječe stanovanjske hiše zaradi hrupa vlakov dovolj odmaknjene od trase (v povprečju cca. 30 m), zato bi bilo celo protihrupne pregrade potrebno izvesti zgolj na nekaterih mestih.

Edino večje gradbeno delo pri izvedbi zahodne obvoznice bi bila razširitev preozkega obstoječega predora dolžine 75 m pod žalskim hribom, ki pa nebi predstavlja velikega tehničnega problema, saj je hrib po sestavi enak kot na mestu Samčevega predora in Malega gradu.

Zahodna obvoznica na mestu železniške trase bi bila opremljena samo z dvema novima semaforjema – na križišču obvoznice s Tunjiško cesto in na križišču Muzejske ulice s Šutno pri bivši Ideji. Streliška ulica je prometno šibka, zato nebi potrebovala semaforja. V severnem delu mesta pri Kulturnem domu pa se v bodoče, po izgradnji nove stanovanjske soseske lahko predvidi izgradnja krožnega križišča. Vzhodni priključek te ceste pa je že izveden v obliki novega krožnega križišča ob cesti v Kamniško Bistrico.
Več o projektu na: Osnutek predloga prometne ureditve v starem mestnem jedru Kamnika – za razpravo

 

Brane GOLUBOVIĆ

Razmišljanje je bilo v krajši obliki objavljeno v lokalnem časopisu Kamničanka, z dne 24.6.2016.

Idejni predlog ureditve prometa avgust 2007 mala

Copyright © Lista Dušana Papeža 2016. Vse pravice pridržane.