Odgovornost do ljudi, narave in skupnosti.

Združujemo energijo mlade, znanje srednje in izkušnje starejše generacije.

Novice

Občina Kamnik je razglasila občino za območje brez TTIP in CETA

TTIP CETA

Včeraj smo uspeli s predlogom, da se Občina Kamnik priključi vseevropski pobudi TTIP free zones Europe ter ob podpori kolegic in kolegov v občinskem svetu z 2/3 podporo razglasili občino Kamnik kot območja brez sporazumov TTIP in CETA.

Vrh Evropske unije namerava konec oktobra podpisati trgovinski sporazum s Kanado, imenovan CETA (Celovit gospodarski in trgovinski sporazum ). Gre za enega od treh trgovinskih in investicijskih sporazumov o katerih se je oziroma se še pogaja Evropska komisija. Poleg CETA se pogaja še o sporazumu z ZDA – TTIP in o sporazumu z okoli 50 državami TISA, s katerim se želi trgu odpreti vse storitve, tudi javne.

Pri sporazumih TTIP in CETA naj bi šlo za trgovinska sporazuma, a je v njiju glede na dostopne podatke le malo govora o kvotah in carinah, saj so te že sedaj na zelo nizkem nivoju in ne predstavljajo resne ovire v medsebojnem trgovanju. Glavni namen čezatlantskih sporazumov je širši. Gre za odpravo regulatornih ovir, ki so se oblikovale desetletja, kar pomeni odpravo socialnih standardov in okoljskih predpisov, gre za odprtje trga javnih storitev, predvsem izobraževanja, zdravstva in vodooskrbe, za odpiranje trgov javnih razpisov držav in občin za tuje multinacionalke ter za omejevanje demokratičnega odločanja in ustanavljanje zasebnih sodišč.

Torej čezatlantski sporazumi močno posegajo v zakone in ostale predpise, s katerimi države ščitijo oz. vzdržujejo:

  • javni interes, kot so zdravstvo, šolstvo, čisto in varno okolje, kakovostno in zdravo prehrano, vodne in ostale vire, socialne in delavske pravice (npr. minimalna plača, kolektivne pogodbe);
  • lokalne interese, kot so instrumenti za spodbujanje in razvoj lokalnega podjetništva, lokalne pridelave in ponudbe hrane ipd., javni razpisi za dobavitelje izdelkov in storitev (npr. za šolsko prehrano).

Da pa se bodo države držale dogovorov, četudi bi se zamenjala vlada, četudi bi se v tem spreminjajočem se svetu ugotovilo, da potrebujemo drugačen model družbe, prerazporeditev virov, se bo s sporazumi ustanovilo nad-sodišče za zaščito pravic multinacionalkam. Multinacionalke bodo lahko v primeru uveljavitve sporazumov na ad hoc arbitražnih tribunalih sprožili pravni spor zoper neodvisne države zaradi izgube dobička, do katere bi prišlo zaradi javnopolitičnih odločitev. Proces odločanja in obrazložitev odločitve bosta tajna, pritožbe ni.

Zato je nekako logično, da so se države (ZDA, Kanada in Evropska komisija) pogajanj lotile v tajnosti, brez obveščanja javnosti in predstavnikov ljudstva o vsebini pogajanj. "Nenavadno je, da se države pogajajo v imenu ljudi in okolja, LDP Kamnik nov testniza ljudi in okolje v tajnosti. Ne pogajata se dve ali več držav oz. Evropska komisija v tajnosti, če imaš namen skleniti sporazum, ki bo v korist ljudi in okolja ter šele nato v korist kapitala. Tukaj bi lahko govorili o sistemi 1% se v tajnosti dogovori, 99% to brez možnosti spremeniti živi. Tovrstni tajni sporazumi so velika nevarnost za Evropo, njene članice in tudi za regije in občine, saj spuščamo korporacije skozi glavna vrata pri odločanju vlad in parlamentov ter lokalnih oblasti. Enostavno jih določamo za »stranko v postopku« pri sprejemanju predpisov. S temi sporazumi se med drugim omogoča korporacijam mehanizem, da tožijo državo za izgubo dobička, če država ali lokalna oblast sprejme predpis, ki bi jih omejeval pri njihovem delu. V Kamniku zasebno podjetje na podlagi koncesije izvaja oskrbo prebivalstva z vodo. To lahko pomeni, da vodooskrbe Kamnik nikoli ne bo mogel prenesti v javno upravljanje. Postala bo tržno blago," je v predstavitvi predloga, v imenu LDP Kamnik, povedal Brane Golubović.

Pri čezatlantskih sporazumih ne gre za pogajanja med dvema trgovinskima partnerjema oziroma državama, temveč za poskus transnacionalnih korporacij, da na obeh straneh Atlantika obstoječe trge dereguliraji ter si odprejo dostop do novih trgov, trgov javnih storitev in javnih razpisov. Javni interes je ovira za trgovanje!

Pred poletjem je bila v Sloveniji kanadska aktivistka in nekdanja svetovalka za področje voda pri Združenih narodih Maude Barlow, ki je opozorila javnost, da predlagani prostotrgovinski sporazumi ogrožajo vodo in prehransko varnost ljudi ter rahljajo omejitve pri uporabi kemikalij. Povedala je, da Evropska komisija res pravi, da bo pitno vodo izvzela iz sporazumov. "Toda to lahko stori le pri povsem javnih vodovodih. V tem primeru lokalnih skupnosti nihče ne more prisiliti, da vodooskrbo odprejo trgu in konkurenci. A če je sistem vodooskrbe vsaj delno privatiziran, recimo prek javno-zasebnega partnerstva, kot je to v Kamniku, izjeme ne more biti in pitna voda postane tržno blago" je zaključila Maude Barlow.


Naj na kratko naštejem samo nekaj razlogov, ki povzročajo tveganja za našo državo in seveda tudi za vrednote in standarde EU, zaradi katerih smo tudi podprli vstop v to združenje.

  • Netrasparentnost pogajanj
    Glavni problem vseh tovrstnih sporazumov je način njihovega oblikovanja in nato sprejemanja. Pogajanja med državami so tajna tako, da jih verodostojno ne more spremljati širša strokovna in laična javnost. V njih pa s svojimi predlogi ne more sodelovati niti EU parlament, kaj šele nacionalni parlamenti. Ko se pogajanja končajo ima EU parlament samo možnost sprejmi ali pusti. Enako velja za nacionalne parlamente, če bodo vključeni v ratifikacijo.
  • Zasebna sodišča
    Mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državami pomeni ustanovitev investicijskih sodišč na katerih bi lahko samo korporacije tožile države za potencialne izgube vsakokrat, ko bomo želeli spremeniti zakonodajo, da bi zaščitili od zdrave hrane, delovnih mest, okoljskih standardov, kulture, zaščitili lokalno gospodarstvo, ipd.. Gre za sodišča oz. arbitražna razsodišča, kjer postavljeni arbitri odločajo na podlagi podpisane pogodbe ne na podlagi Ustave ali zakonodaje tožene države. Proces odločanja in sodbe so tajne, brez možnosti pritožbe.
  • Deregulacija prehranske varnosti
    Evropska unija pri pripravi zakonov na področju pridelave in predelave prehrane ali kemikalij temelji na ti. previdnostnem načelu, ki deluje preventivno in ne dovoljuje trženja prehrane ali blaga, za katerega proizvajalec ni onkraj dvoma dokazal njegove varnosti za uporabo ali uživanje. Sporazumi predlagajo obratno logiko. Prepovedani bi bili le izdelki, ki so onkraj dvoma dokazano škodljivi.
  • Deregulacija na okoljskem področju
    Gre za nižanje standardov na področju posegov v naravo, uporaba različnih kemikalij, čiščenje odpadnih voda, izkoriščanje naravnih dobrin, ravnanje z odpadki, ipd.
    Na primer omogočiti pridobivanje fosilnih goriv iz katranskega peska, katera je med najbolj okoljsko škodljivimi na svetu.
  • Napad na javne storitve
    Liberalizacija trgov storitev, vključno z odprtjem javnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, oskrba z vodo, ipd za zasebna podjetja.
    V sporazumih se uvaja načelo “negativnega” seznama, ki predvideva liberalizacijo vseh storitvenih sektorjev, razen tistih, ki so posebej omenjeni v sporazumu - model »daj na seznam ali izgubi«. To predstavlja dramatičen odmik od načela »pozitivnega seznama«, ki ga je tradicionalno uporabljala EU, in po katerem so tuja podjetja lahko dobila dostop zgolj do sektorjev, ki so bili izrecno določeni kot taki.Poleg tega bodo vse storitve, ki jih danes še ne poznamo in bodo omogočene z razvojem digitalizacije ali nekih novih družbenih modelov del trga. Ne bodo mogle biti javne.
  • Napad na javna naročila
    Sporazumi omogočajo dostop multinacionalk do javnih naročil, ki podpirajo pomembne družbene in okoljske cilje. Ogrožena so predvsem t.i. zelena javna naročila in javno naročanje, ki omogoča naročanje določene količine lokalne hrane brez javnega razpisa in kjer cena ni edini faktor za izbiro. Poleg tega pa tudi podeljevanje vodnih dovoljenj za oskrbo s pitno vodo, ipd.

Zato smo v LDP Kamnik predlagali, da se občina Kamnik pridruži vseevropski pobudi lokalnih skupnosti »TTIP and CETA free zones in Europe«, ki jo je podprlo že več kot 2000 regij in občin po Evropi ter več kot 3,5 milijonov Evropejcem s podpisom peticije ter na simbolni ravni razglasimo Občino Kamnik kot območja brez sporazumov TTIP in CETA. Občinski svet je naš predlog sprejel in občino Kamnik razglasil za območje brez sporazumov TTIP in CETA.

Glasovanje STOP TTIP in CETA

Gre za nepovratni proces. Ko bo enkrat sprejeto bo prepozno za ukrepanje, za pritoževanje. Ko bodo sporazumi sprejeti bo o vsem odločalo posebni regulativni odbor podpisnikov za sodelovanje, kjer se bodo še pred sprejemanje zakonodaje v EU parlamentu ali predstavniškem organu ZDA ali Kanade posvetovali o pripravi zakonov v takšni obliki, ki bo predstavljal “najmanjšo oviro trgovini”. S tem bomo zmanjšali vlogo nacionalnih zakonodajnih organov in parlamenta v pripravi zakonov in varovanju javnega interesa bo zaradi tega bistveno zmanjšana.

Copyright © Lista Dušana Papeža 2016. Vse pravice pridržane.