STRATEŠKI IZZIVI V MANDATU 2018–22

V mandatu 2018–22 nas čaka nekaj strateških izzivov, od katerih je odvisen razvoj Kamnika in preizkus verodostojnosti politike glede predvolilnih obljub. Politika svojo kredibilnost gradi tako, da so razhajanja med obljubami in izvedbo čim manjša. 

Ena od obljub, ki so jo dali vsi kandidati za župana je, da se bo gradnja OŠ FA začela že letos. Zato je bil proračun za 2019, ki ni vseboval predvidenega kredita za začetek gradnje, presenečenje, do drugega branja pa se lahko še zgodi korak v pravo smer. 

Prav tako je bila v kampanji  skupna točka vsem političnim akterjem pokriti bazen. Verjamem, da bo župan z ekipo našel rešitev in podal jasne smernice k dokončanju dolgo obljubljenega projekta še letos.

Takoj je treba pristopiti k reševanju prostorske ureditve območja KIK, saj  pred našimi očmi nastaja 60 hektarov urbanistične sramote. Gre namreč za območje, ki bo, kot kaže, v celoti prepuščeno v zasebne roke, brez jasne vizije, kako naj se prostor razvija. Poleg prostorskega načrtovanja je potrebno pristopiti tudi k nakupu zemljišč v nekdanji smodnišnici. Upam, da bo OPPN, ki se pripravlja, korak v pravo smer in bo vnesel v prostor red, pri tem pa bo razvoj spoštoval tudi industrijsko dediščino, ki jo ta prostor premore.  

Ureditev ceste Kranjski Rak – Rakove ravni bi bil jasen signal in začetek celostnega urejanja Velike planine. Delovna skupina je v prejšnjem mandatu postorila veliko, saj so v reševanje problemov vključili vse deležnike in s konsenzom reševali izzive. Sedaj je treba narediti korak naprej. Prav tako se je v preteklih letih nekaj pozornosti in sredstev namenilo za urejanje starega mestnega jedra, zato je treba v smeri celostnega pristopa nadaljevati in v naslednji fazi pristopiti k nakupu stavbe MESO KAMNIK ter na način odpirati mestu Kamniško Bistrico, po zgledu denimo Ljubljane. Nikakor ne smem mimo največjega potenciala naše občine, to je turizma. V zadnjih letih turistična panoga na različnih segmentih beleži rekorde. Čas je, da naredimo preskok in, da Kamnik kot destinacijo umestimo na turistični zemljevid in da niso na njem samo posamezne turistične točke. Ljubljani je uspelo ravno to, da je postala uveljavljena blagovna znamka oz. destinacija kot celota. Velika planina, Arboretum Volčji potok, staro mestno jedro, dolina Kamniške Bistrice, Tuhinjska dolina morajo in lahko delujejo kot celota, pri čemer pa cilj ne sme biti množični turizem, pač pa lahko gradimo le na edinstvenem in butičnem doživetju turistov.

Edis Rujević