Naša Velika planina (svetniško vprašanje)

Pred dnevi nas je neprijetno presenetila novica, da se z gondolo v času božično-novoletnih praznikov ne bo mogoče peljati na Veliko planino, saj je tehnični pregled pokazal, da so nosilne vrvi poškodovane. Pozitivna novica je, da ni prišlo do nesreče. Na portalu Kamnik info so povzeli direktorja družbe, ki je dejal, da bi se vzrok za nenadno poslabšanje stanja nosilnih vrvi lahko skrival tudi v večji obremenjenosti nihalke (domneva preglednikov sistema), saj zadnja leta beležijo rekordno število prepeljanih potnikov. Samo vprašamo se lahko, kako je to mogoče. Pri napravah kot so gondole, je gotovo natančno določeno, kakšne so časovne in količinske omejitve, ki jih nosilne vrvi gondole še prenesejo in ali to pomeni, da se jih upravljavec ni držal. To je vprašanje za nadzorni svet družbe Velika planina in za podrobno analizo. Če razmišljamo o okoljskih posledicah te neodgovornosti, bo nedelovanje gondole povečalo število obiskovalcev, ki bodo na Veliko planino prišli po cesti. Sedaj je tudi primeren trenutek za razmislek o tem, koliko obiskovalcev Velika planina sploh prenese, ne da bi se pokazal negativen vpliv na naravo in okolje. Prav tako je čas za pripravo načrta upravljanja z obiskom na planini. Ena plat problema je prometni kaos, ki se zgodi vsako poletje, drugi del problema je nujna rešitev problema z odpadnimi vodami, ki iztekajo iz koč in domov na planini. Glede na neurejenost sistema, smo imeli srečo, da vodni viri pod planino niso bili oporečni že prej. Na Veliki planini sem pogosto in vedno znova me presenetijo številni gradbeni posegi (npr. gradnja velikih zalogovnikov vode, ki merijo 50 ali 60 mᶟ) in odpadne vode iz teh objektov dodatno obremenjujejo vodne vire. Pri tem se postavlja vprašanje ali imajo vse te novogradnje tudi ustrezna dovoljenja in ali so glede na povečano porabo vode temu ustrezne tudi velikosti neprepustnih greznic. Sistem greznic na planini oziroma njihovo praznjenje, glede na onesnaženost vodnih izvirov, očitno ne deluje in zato bi bil nujen sistematičen pregled vseh greznic, starih in novih in preverjanje njihove prepustnosti. Prav tako je treba izvajati reden odvoz blata iz greznic, pregled nad stanjem, vključno z evidenco praznjenja greznic, pa mora voditi Komunalno podjetje Kamnik. Občinske službe se bodo morale s tem problemom intenzivno spoprijeti. Usklajevanja glede srednjeročnega razvoja Velike planine in hkrati tudi proces usklajevanja prometnega režima na planini, ki ga vodi Občina Kamnik, pa je treba okrepiti in pospešiti. 

Grega Zorman